Kako v mestu urediti parkiranje, da bo pravično, učinkovito in hkrati prijazno do ljudi? Občina Šoštanj v sodelovanju z IPoP – Inštitutom za politike prostora razvija novo parkirno politiko, ki presega zgolj vprašanje prostih parkirnih mest. Gre za celovit pristop k upravljanju javnega prostora, katerega cilj je ustvariti dostopno, prijetno in živahno mestno središče.
Šoštanj je v procesu preoblikovanja parkirne politike, s katero želi prebivalkam in prebivalcem zagotoviti preglednejše, pravičnejše in učinkovitejše upravljanje parkiranja, predvsem pa narediti mestno središče bolj prijetno. Do sedaj so bili zbrani podatki za analizo preko aktivnega sodelovanja z javnostjo in glavnimi lokalnimi deležniki. Vse aktivnosti omogočajo občini dobro podlago za pripravo nadaljnjih ukrepov.
Kaj sploh je parkirna politika?
Parkirna politika ni le seznam pravil ali označb za urejanje parkirišč. Gre za dogovor znotraj občine, kako upravljati parkiranje kot pomemben del javnega prostora. Je sistem usklajenih ukrepov, ki vplivajo na promet, rabo prostora, kakovost bivanja in razvoj lokalnega gospodarstva.
Dobro zasnovana parkirna politika omogoča boljšo dostopnost mestnega središča, zmanjšuje nepotrebne vožnje, izboljšuje pogoje za pešce in kolesarje ter prispeva k bolj urejenemu in prijetnemu okolju za vse. Prispeva lahko tudi k cenovno bolj dostopni stanovanjski gradnji in boljši kakovosti zraka.
Od analize do razumevanja stanja
Proces priprave parkirne politike v Šoštanju se je začel z natančno analizo obstoječega stanja. Izveden je bil popis parkirišč v Šoštanju, Metlečah in Topolšici, s čimer je občina prvič dobila celovit pregled nad številom, razporeditvijo in značilnostmi parkirnih mest.
Poseben korak naprej predstavlja analiza parkirnega utripa, pri kateri je bilo – prvič v slovenski občini – uporabljeno skenirno vozilo (t. i. scan car). To omogoča natančno spremljanje zasedenosti parkirišč in trajanja parkiranja na posameznih lokacijah.
Rezultati so pokazali ključno ugotovitev: parkirnih mest je v osnovi dovolj, težava pa je v njihovi razporeditvi. Medtem ko so nekatera parkirišča manj obremenjena, je v mestnem jedru povpraševanje bistveno večje, saj je zasedenost v povprečju 70-odstotna, na nekaterih točkah pa še bistveno višja.
"V mestnem jedru Šoštanja je zasedenost občutno višja kot drugje v občini, kar potrjuje, da so tu skoncentrirane storitve, delovna mesta in stanovanja. To zahteva premišljene ukrepe, ki bodo prednost dali stanovalcem in kratkotrajnim uporabnikom," ugotavljajo strokovnjaki v poročilu.
Glas občanov kot ključni del procesa
Pomemben del priprave parkirne politike je bilo tudi vključevanje javnosti. Občina je organizirala več javnih razprav, kjer so prebivalci izrazili svoje izkušnje, potrebe in predloge.
Jeseni 2025 je razprava potekala v sklopu Golažijade, kjer so udeleženci s pomočjo anket in kartiranja opozorili na najbolj problematična območja. Sledila je spletna javna razprava oktobra 2025.
V decembru 2025 je v Usnjarskem muzeju potekala razprava o ciljih in viziji, marca 2026 pa še dodatna spletna razprava. Skupaj so ti dogodki prispevali dragocen vpogled v vsakdanje izzive parkiranja v občini.
Vizija: mirnejši promet in boljši javni prostor
Kako naj izgleda Šoštanj čez nekaj let? Manj kroženja v iskanju prostega mesta, manj avtomobilov v središču in več prostora za ljudi. Na podlagi analize in številnih pogovorov z občani je občina izoblikovala jasno smer: mesto, kjer je promet umirjen, parkiranje pa urejeno tako, da je pravično in smiselno.
Vizija ni zgolj tehnična rešitev parkiranja, temveč sprememba razmišljanja. Dolgotrajno parkiranje se postopoma seli na obrobje, mestno jedro pa ostaja dostopno tistim, ki ga res potrebujejo – stanovalcem, obiskovalcem, dostavi in osebam z omejeno mobilnostjo. V ospredje stopa ideja Šoštanja kot prostora, kjer se je mogoče varno in prijetno gibati tudi peš ali s kolesom.
Namesto gradnje novih parkirišč se občina usmerja v bolj premišljeno rabo obstoječih (npr. nov zaris, izboljšani režimi, zasaditev dreves za senčenje avtomobilov, uvedba električnih polnilnic). To pomeni boljšo razporeditev parkirnih mest, jasnejša pravila uporabe ter postopno uvajanje sprememb. Prednost bodo imeli tisti, ki prostor uporabljajo vsak dan – predvsem stanovalci in kratkotrajni obiskovalci. Parkiranje v najbolj obremenjenih delih mesta ne bo več samoumevno za dolgotrajno rabo, temveč se bo postopoma selilo na primernejše lokacije izven središča.
Tak pristop ima jasen cilj: zmanjšati potrebo po vsakodnevnih kratkih vožnjah z avtomobilom. Če bo parkiranje urejeno bolj pregledno, bo manj nepotrebnega kroženja po mestu, večja pa bo tudi verjetnost, da bomo na cilju hitro našli prosto mesto. Ob tem občina pričakuje tudi več hoje in kolesarjenja, kar pomeni bolj živahne ulice in prijetnejše mestno okolje.
Poseben vidik nove ureditve zadeva tudi obiskovalce. Ti bodo spodbujeni, da parkirajo nekoliko dlje od središča ali pa z uporabo parkirišč prispevajo k nadaljnjemu razvoju mesta. S tem parkiranje postaja tudi orodje za urejanje prostora, ne le vsakodnevna nuja.
Šoštanj kot zgled premišljenega razvoja
Čeprav je smer začrtana, ključni koraki še sledijo. Občina bo skupaj z različnimi deležniki usklajevala konkretne ukrepe in pripravila akcijski načrt, ki bo določil, kaj se mora spremeniti. Še naprej bo pomembno vlogo imela javnost, saj je prav z razprav z občani nastala večina ključnih usmeritev. Vključevanje bo zato ostalo pomemben del procesa.
Parkirna politika tako postaja nekaj več kot le odgovor na vprašanje, kje pustiti avto. Je priložnost, da se mesto razvija bolj uravnoteženo, z več poudarka na kakovosti bivanja in skupnem prostoru.
V prihodnjih mesecih bodo prvi konkretni ukrepi pokazali, kako se lahko ta vizija postopoma seli iz dokumentov na ulice in kako lahko Šoštanj postane mesto, ki bolje upošteva potrebe prebivalk in prebivalcev ter prostor uporablja bolj premišljeno.
KAREL DESTOVNIK - KAJUH: ZBRANE PESMI
