Napotnikovo leto 2018 v občini Šoštanj

Letos v občini Šoštanj obeležujemo 130. obletnico rojstva akademskega kiparja Ivana Napotnika, mojstra male plastike v lesu. Občina Šoštanj ima v lasti kiparsko zbirko več kot sedemdesetih Napotnikovih umetnin, ki so od leta 2010 dalje kot stalna zbirka na ogled v Vili Mayer v Šoštanju.
Danes, 28. marca 2018, je bila v Vili Mayer tiskovna konferenca, na kateri je župan Občine Šoštanj Darko Menih, Špela Poles in Alenka Verbič predstavili dogodke, ki se bodo v tem letu zvrstili v poklon velikemu umetniku.

Hkrati letos v Šoštanju obeležujemo še:

- 55. obletnico ustanovitve Napotnikove galerije,

- 50. obletnico Likovnega sveta otrok v Šoštanju,

- 20. obletnico ustanovitve Mestne galerije v Šoštanju,

- 45. obletnico Male Napotnikove kiparske kolonije ter

- 8. obletnico odprtja prenovljene Vile Mayer in stalnih zbirk v njej.

Prihodnje leto bo minilo štirideset let od ustanovitve stalne zbirke Ivana Napotnika in njene postavitve leta 1979 v Šoštanju ter šestdeset let od velike pregledne razstave Ivana Napotnika v Narodni galeriji v Ljubljani leta 1959.

V sklopu Napotnikovega leta 2018 pripravljamo vrsto dogodkov in aktivnosti, s katerimi bomo izpostavili Napotnikovo kiparsko umetnost in jo poskušali še bolj približati ljudem.

Projekt populariziramo z uporabo logotipa, ki je bil razvit posebej za Napotnikovo leto 2018 v občini Šoštanj – je v topli barvi lesa in z Napotnikovima inicialkama, ki ju je kipar vklesal v enega od svojih kipov. Okrogel logotip komunicira z obstoječim logotipom Vile Mayer, kjer je Napotnikova stalna zbirka. Tudi prenovljena Vila Mayer (objekt Občine Šoštanj) je odraz velike pozornosti, ki jo Občina Šoštanj namenja kulturni dediščini.

Nosilec projekta je Občina Šoštanj (Vila Mayer), v sodelovanju z drugimi institucijami in posamezniki: Narodna galerija v Ljubljani, Muzej Velenje, Zavod za kulturo Šoštanj, Pokrajinski muzej Celje, Knjižnica Velenje, Galerija Velenje, Osrednja knjižnica Celje, OŠ KDK Šoštanj, Vrtec Šoštanj idr.  

Ivan Napotnik (1888–1960)

Kipar je bil rojen v Zavodnjah nad Šoštanjem (pri Zdovcu), od začetka druge svetovne vojne pa je živel in ustvarjal v mestu Šoštanj (na Tičnici). Bil je eden prvih na Dunaju akademsko izobraženih kiparjev na Slovenskem in mojster ustvarjanja v lesu. 

V zgodnji dobi je izdeloval dekorativno plastiko za arhitekturo in notranjo opremo, nato se je občasno ukvarjal z arhitekturnim, spomeniškim in nagrobnim kiparstvom. Slogovno je izhajal iz baročne kiparske tradicije, ki so se ji pridružile secesijske značilnosti. Naredil je vrsto ženskih in moških aktov, figur z mitološko vsebino ter portrete prijateljev, znancev in javnih osebnosti. Najštevilnejši Napotnikovi kipi so ženske figure.

Sodeloval je na več pomembnih razstavah doma in v tujini. Postal je član Umetnostne komisije Narodne galerije v Ljubljani, leta 1959 pa je imel v njej veliko pregledno razstavo, katere pobudnik je bil Napotnikov poznavalec in tesni prijatelj dr. Karel Dobida, takratni galerijski ravnatelj (drugi ravnatelj Narodne galerije, ki letos obeležuje 100 let delovanja). Leta 2006 sta bili v Narodni galeriji v Ljubljani in Galeriji Velenje razstavi Ivan Napotnik: iz javnih in zasebnih zbirk, leta 2008 pa razstava na Akademiji upodabljajočih umetnosti na Dunaju. Od leta 2010 je v Vili Mayer v Šoštanju stalna postavitev Napotnikovih del.

Napotnikova dela hranijo še Narodna galerija v Ljubljani, Galerija Velenje, Pokrajinski muzej Celje, Osrednja knjižnica Celje, Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, Umetnostna galerija Maribor, Mestni muzej Ljubljana idr., večina del pa je v zasebni lasti.

Ivan Napotnik je leta 1958 postal častni občan Šoštanja.

Evropsko leto kulturne dediščine

S projektom Napotnikovo leto 2018 v občini Šoštanj se vključujemo v Evropsko leto kulturne dediščine, katerega namen je čim več ljudi spodbuditi k odkrivanju in doživljanju kulturne dediščine Evrope ter okrepiti občutek pripadnosti skupnemu evropskemu prostoru. Kulturna dediščina oblikuje našo identiteto in vsakdanje življenje. Navzoča je v evropskih mestih, pokrajini in arheoloških najdiščih. Ne najdemo je samo v literaturi, umetnosti in predmetih, temveč tudi v obrtnih spretnostih, ki so nam jih predali naši predniki, v zgodbah za otroke, v skupnih obedih in filmih, ki jih gledamo in v katerih se prepoznamo.