Po tem, ko smo v Šoštanju že pred dobrim mesecem organizirali prikaz pravilne nege mestnih dreves in tako opozorili na škodo in nevarnosti, ki jih lahko povzroči nestrokovno obžagovanje, smo v aprilu, mesecu krajinske arhitekture, na Trgu svobode pripravili še razstavo o urbanih drevesih v občini Šoštanj.
Prehiteli smo prebujajočo se naravo in trg popestrili z bujnim zelenjem in barvitim cvetenjem mestnega drevja, ki smo ga v svoje objektive ulovili krajinski arhitekti in lokalni fotografi. Opozoriti želimo na pomembnost ohranjanja dreves v urbanih predelih, na številne funkcije, ki jih drevesa v tem okolju opravljajo in ne nazadnje drevje poudariti tudi v vsej njegovi lepoti.
Mesta so danes vse bolj grajena in vse manj zelena. Rastejo novi in novi objekti, pri obnovi starih se gradijo prizidki, širijo se ceste in asfaltirajo se parkirišča. Vse to posega v prostor zelenic in mnogokrat se zaradi gradnje poseka drevo. Zato so redka stara mogočna drevesa, ki so vse to preživela, v mestu še toliko bolj dragocena.
Drevesa nam v mestu ponujajo senco, preprečujejo neželene poglede, nas razveseljujejo in s cvetočimi krošnjami poživijo ambient, z zelenjem mehčajo grajene strukture, s koreninami pa preprečujejo plazenje brežin. Izboljšujejo klimatske razmere in preprečujejo onesnaženost zraka. Eno samo odraslo drevo lahko po navedbah Darje Matjašec absorbira do 26.000 litrov vode in s tem pomembno razbremenjuje komunalni sistem. Drevesa so habitat številnih živalskih vrst in so za človeka zdravilna, saj zmanjšujejo stres ter krvni tlak, srčno-žilna in astmatična obolenja. Življenje je v zelenem okolju na splošno prijetnejše.
A so pogoji za rast še preživelih mestnih dreves izjemno neugodni. Rastišča so majhna, največkrat asfaltirana do samega debla, tlak ne prepušča zraka in vode. In mnoga drevesa propadajo zaradi nestrokovnega obrezovanja krošenj. Ko jih bo enkrat potrebno odstraniti, ali ko bodo padla sama od sebe, bomo sploh še imeli možnost posaditi nova? V mestu je danes mnogo težje vzgojiti mogočno drevo, kot pa zgraditi visoko hišo.
Pri fotografiranju šoštanjskih dreves smo poleg obglavljenih krošenj in utesnjenih ambientov imeli težave tudi z natrpanimi avtomobili v neposredni bližini drevja, s pografitiranimi debli, električnimi kabli in izpostavljenimi toplovodnimi cevmi. Podobne težave se na žalost pojavljajo tudi drugje, saj drevesa skupaj z zelenicami v mestih v veliki večini niso zaščitena.
Ravno v območjih, kot je Šoštanj, pa so zaradi težke industrije mestna drevesa še toliko bolj pomembna. Zato ne smemo dovoliti, da bi mogočna bitja, ki z nami živijo že 100 in več let, izginila.
Razstava bo na ogled vse do septembra, ob njeni postavitvi pa je na podlagi istoimenske izvorne publikacije Kulturno-okoljskega društva Paz!park iz Ljubljane izšla tudi knjižica o urbanih drevesih občine Šoštanj z enakim naslovom.
V Mestni knjižnici Šoštanj je v aprilu poleg tega na ogled razstava krajinsko arhitekturnih knjig.
Vabljeni, da se nam pridružite!
KAREL DESTOVNIK - KAJUH: ZBRANE PESMI
