BELE VODE
Idilična vasica nad Šoštanjem, kjer dobiš občutek, da čas teče počasneje, kot v dolini. Pri nas bo vsak obiskovalec našel nekaj zase. Prijazne ljudi, okusno, domačo kulinarično ponudbo, predvsem pa obilico miru in prelepo naravo. Uživali boste, ne glede, kdaj nas obiščete. V toplih, a ne prevročih poletjih, pisanih spomladanskih in jesenskih dnevih ter v pravljično zasneženih zimah.
O društvu Vulkan
Društvo Vulkan Bele Vode je bilo ustanovljeno 2.6.2005 z 22 člani. V letih, ki so sledila, se je članstvo v društvu povečevalo in po 17 letih šteje že 121 članov. Namen društva je bil prvotno predvsem organizacija športnih aktivnosti za zdrav način življenja. Z leti se je pokazalo, da bi dejavnost društva lahko razširili in obogatili. Redno smo začeli organizirati tudi kulturne in turistične dejavnosti za otroke in odrasle. Zato smo na občnem zboru, dne 21.2.2015, soglasno sprejeli sklep o spremembi imena društva v KULTURNO ŠPORTNO TURISTIČNO DRUŠTVO VULKAN.
V 17 letih delovanja smo s pomočjo naših pridnih članov naredili zelo veliko. Sredi gozda, v prijetni senci dreves, smo postopoma uredili lep in urejen prostor za piknike in druženja, z vso potrebno infrastrukturo. Seveda pa ne manjka tudi športnih površin. Imamo igrišče za odbojko na mivki, dve igrišči za rusko kegljanje, asfaltirano igrišče za nogomet in košarko. Uredili smo tudi otroško igrišče s toboganom, gugalnicami in peskovnikom.
V januarju vsako leto tradicionalno organiziramo zimski Štefov pohod na Smrekovec. Februarja se otroci preoblečeni v maškare podajo po vasi in razveselijo krajane s svojim obiskom, svoj pohod pa zaključijo v šoli na zabavi in pojedini. Zadnji vikend v avgustu organiziramo 3-dnevni športni vikend. Oktobra ličkamo koruzo na eni od domačij v Belih Vodah. Otroci se vsako leto zabavajo skupaj za noč čarovnic. Večkrat letno organiziramo kreativne in poučne delavnice, kjer se učimo kuhanja in ustvarjanja. Ob večjih praznikih si na delavnicah naredimo dekoracijo za naš dom. Imamo tudi številne pohode, nekatere po domačem kraju in okolici, enkrat letno pa se zapeljemo po Sloveniji in obiščemo in osvojimo enega od slovenskih vrhov. Veliko postorimo na delovnih in čistilnih akcijah, ki jih organiziramo skozi celo leto. V decembrskem času smo še posebej aktivni, saj Miklavž obišče in obdari otroke po vasi, društvo pa popelje svoje pridne člane za zaslužen zaključek leta. Imamo tudi kreativne delavnice za adventno dekoracijo, otroci pa vsako leto izdelajo božično novoletne voščilnice za vse krajane Belih Vod. Postavili smo že štiri turistične table v našem kraju in izdali tudi turistične zloženke za turistično promocijo. Vsak teden poskrbimo za rekreacijo, pozimi v telovadnici Partizan v Šoštanju in v šoli Bele Vode, poleti pa na športnem igrišču.
Naše poslanstvo je ustvarjanje sožitja generacij, skrb za naravno in kulturno dediščino ter ohranjanje tradicije. Zavzemamo se za kakovost življenja krajanov in promoviranje Belih Vod in občine Šoštanj v turistične namene.
BELE VODE,
800 m.n.m., idilično hribovsko naselje samotnih zaselkov na jv. pobočjih Belovskega vrha (973 m), Počivalskega vrha (1023 m) in Sv. Križa ter v ozki dolini potoka Štajerska Kramarica vse do bližine prevala Kramarica. Hribovit svet je predgorje Smrekovškega pogorja, ki se spušča v Velenjsko kotlino. Središče naselja je v zaselku pri župnijski cerkvi sv. Andreja, kjer stoji tudi bivša podružnična šola. Župnijska cerkev sv. Andreja je bila prvič omenjena leta1482, zdajšnja pa je tu od leta 1793 in je že tretja, ki stoji na tem kraju. Do leta 1793 so jo popolnoma prezidali in je dobila današnjo podobo. Notranjost je poslikal slikar Kramaršič iz Šoštanja 1905. V zvoniku je zvon iz prve polovice 16. stoletja. Lepa asfaltirana cesta vas skozi Florjan pripelje iz Šoštanja ali skozi Lepo Njivo iz Mozirja. (10 km). Prebivalci se ukvarjajo s kmetijstvom, največ z živinorejo in gozdarstvom, precej pa je zaposlenih v Šoštanju in Velenju. Tudi v Belih Vodah se je število prebivalstva v zadnjih stotih letih zmanjšalo za polovico; še leta 1890 so v Belih Vodah našteli 465 prebivalcev! Zaradi zelo lepe sončne lege, urejene glavne ceste, prelepe narave in dobre kulinarične ponudbe je naš kraj zelo priljubljena izletniška točka za pohodnike in kolesarje.
SVETI KRIŽ NAD BELIMI VODAMI
Na Oslovski gori, kot se je prej imenoval Sv.Križ, na nadmorski višini 1054 metrov, stojita kar dve cerkvi, posvečeni sv. Križu. Poleg obeh cerkva so na gori tudi svete stopnice z lepimi freskami. Zgodba o nastanku te božje poti pripoveduje, da je konec 18. stoletja bližnji kmet izgubil vola iz svoje črede. Iskali so ga več dni in ga nazadnje našli pod veliko smreko na Oslovski gori. Klečal je pred križem, ki je bil obešen na njej. Križ je gospodar vzel in ga obesil na svojo hišo. Toda v sanjah opomnjen je zgradil na gori leseno kapelico in vanjo vrnil najdeni križ. Od tedaj je prihajalo na goro molit vedno več Ijudi in sezidati so morali novo kapelico. Govorice o čudežnem križu so se hitro širile in začeli so prihajati Ijudje z različnimi boleznimi, matere z bolnimi otroci. Širil se je glas o čudežih. Še danes je okrog velikega oltarja v večji cerkvi možno opaziti kite las, bergle, palice, kipe telesnih udov in živine ter vse polno votivnih podob. Nekatere med njimi so zelo stare. Tako je nastala je božja pot. Zaradi množic, ki so se zgrinjale k čudežnemu križu, so se odločili postaviti cerkev. Leta 1840 je bila zgrajena cerkvica z lepim baročnim zvonikom. Oktobra 1848 je prvič prišel sem škof Anton Martin Slomšek in se prepričal, da je tudi nova cerkvica premajhna. Zato je škofija dala dovoljenje za gradnjo večje. Težka dela, pri katerih so morali večino materiala pripeljati ali prinesti na vrh hriba, so trajala sedem let. Cerkev je bila končana 1857 leta. 8.8.1862, šest tednov pred svojo smrtjo, je škof Slomšek posvetil novo veliko cerkev sv. Križa. V spominsko knjigo je ob tej priložnosti zapisal svojo pesem Pohvala sv. Križu. Zaradi tega spomina na svetniškega škofa je ta romarski kraj za nas še bolj dragocen. S Sv. Križa je čudovit razgled na vse strani, zlasti na Šaleško dolino s Šoštanjem in Velenjem ter Paškim Kozjakom v ozadju ter na Spodnjo Savinjsko dolino vse do Celja. Zelo lepo vidimo Uršljo goro, Peco, Smrekovec, Golte, Menino in Dobrovlje. Do vrha hriba vodi asfaltirana cesta. Vsako leto na božični dan (25.12.) se ljudje s prižganimi baklami peš odpravijo na Sv. Križ.
SMREKOVEC
Tudi planinski dom na Smrekovcu sodi v naselje Bele Vode. Zgrajen je bil leta 1933, kasneje med vojno požgan in 1951 ponovno zgrajen, l. 1977 povečan in obnovljen. Nudi prenočišča in okusne malice. Poleti je odprt vsak dan, izven sezone pa ob vikendih.